V Sloveniji se v povprečju zgodi razveza zakonske zveze na vsako tretjo sklenjeno zakonsko zvezo. V vsaki zvezi v določenih trenutkih pride do trenj, vendar pa pri določenih parih glajenje razpok pri večletni zvezi enostavno ni več mogoče. Ločitev partnerjev se v povprečju zgodi po 14-letih skupnega življenja. S tem lahko zakonca preteklost pustita za sabo, ter začneta novo, drugačno življenje.

Ločitev partnerjev

V praksi se srečamo s t.i. sporazumno in tožbeno ločitvijo.

Sporazumna razveza zakonske zveze

Izvedba sporazumne ločitve poteka na pristojnem okrožnem sodišču. Oba zakonca tam oddata predlog za sporazumno razvezo, v katerem zakoncema ni potrebno navesti razloga za ločitev. Gre torej za posledico dogovora med zakoncema, da njuna zakonska zveza preneha. Za uspešno ločitev se morata sporazumeti o vseh skupnih zadevah:

  • o varstvu, vzgoji stikih in preživljanju otrok
  • o razdelitvi skupnega premoženja
  • o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen

Tožbena ločitev

Precej ljudi še vedno meni, da razveze ni mogoče doseči, v primeru da se nasprotna stranka z njo ne strinja, vendar pa to ni nujno pravilno. Ločitev lahko dosežemo tudi s pomočjo tožbe za razvezo zakonske zveze. Poleg pogojev, ki jih za sklenitev zakonske zveze določa zakon, po naši zakonodaji obstajajo tudi za razvezo. Oziroma obstaja samo eden, in sicer nevzdržnost zakonske zveze. Stranke ga običajno utemeljijo s čustveno odtujenostjo, nepovezanostjo, fizično ločenostjo in različnimi življenjskimi cilji, na žalost pa tudi s fizičnim nasiljem.  Ob preučitvi vseh pomembnih okoliščin sodišče izda sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo, med samim postopkom pa lahko pride tudi do sodne poravnave.